Bolniki z rakom ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti covid-19!

Ljubljana, 3. september 2020 - Na okrogli mizi Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom-  ONKO NET so razpravljalci opozorili na težave bolnikov, ki imajo v času ukrepov proti covid-19 slabši dostop do družinskih zdravnikov in posledično do pravočasne diagnostike. Ker lahko ob sumu na onkološko bolezen zamude pri diagnostičnih postopkih novim bolnikom z rakom povzročijo nepopravljive posledice, so predstavniki slovenskih bolnikov z rakom pristojne pozvali naj v najkrajšem času zagotovijo ustrezen dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, saj ta ne more in se sme biti podrejen zgolj preprečevanju okužb z novim koronavirusom.

Predsednica ONKO - NET in izvršna direktorica Združenja L&L Kristina Modic je na okrogli mizi z naslovom »Nekatere zdravstvene storitve zaradi ukrepov proti covid-19 slabše dostopne« uvodoma predstavila težave bolnikov z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in izrazila zaskrbljenost zaradi posledic zamud v diagnostiki onkoloških bolezni: »Po pogovoru z bolniki ugotavljamo, da je dostop do družinskih zdravnikov v času ukrepov proti novemu koronavirusu slabši. Veliko jih toži, da ne prikličejo svojega zdravnika in da osebnega stika z njim ne morejo vzpostaviti. Največje težave imajo starejši, ki niso vešči elektronskega komuniciranja, prepuščeni so telefonskim klicem, pri čemer so telefonske linije precej zasedene, tako da je stanje res oteženo. To nas zelo skrbi, saj lahko slabši dostop do družinskih zdravnikov in naprej diagnostičnih postopkov ob sumu na onkološko bolezen novim bolnikom z rakom povzroči nepopravljive posledice. V prihodnje si zamud pri diagnostiki raka preprosto ne smemo več privoščiti, zato odgovorne v zdravstvu pozivamo, da bolnikom v najkrajšem času zagotovijo ustrezen dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, saj ta ne more in se sme biti podrejen zgolj in samo preprečevanju covid-19. Bolnike pa želimo spodbuditi, naj bodo pozorni na svoje zdravstvene težave, naj zanje poiščejo pomoč in jo tudi zahtevajo.« 

Onkološko zdravljenje je v času epidemije sicer delovalo nemoteno, zaostanke na področju kontrolnih pregledov bolnikov po zaključenem zdravljenju pa so s pomočjo podaljšanja delovnega časa in delovnih sobot na Onkološkem inštitutu Ljubljana že odpravili. Vendar, čeprav uradnih podatkov o vplivu slabšega dostopa do diagnostičnih postopkov na odkrivanje raka v razširjeni obliki še ni, klinična praksa potrjuje, da so nekateri bolniki na diagnostiko čakali predolgo, poudarja prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana: »S pomočjo podatkov našega Registra raka smo že v marcu 2020, še izraziteje pa v aprilu zaznali upad števila novo postavljenih diagnoz ter napotnic za onkološko obravnavo. Natančnega razloga za to ne poznamo. Možno je, da bolniki niso iskali zdravniške pomoči zaradi strahu pred okužbo, mogoče niso želeli dodatno obremeniti že preobremenjenega zdravstvenega sistema ali pa je razlog slaba dostopnost osebnih zdravnikov in diagnostike na primarnem in sekundarnem nivoju.«

Pandemija ne sme ustaviti medicine, spraviti jo je treba v tek in zdravnike zbezati na plano, saj je covid-19 le še dodatna bolezen poleg vseh ostalih, ki so kot vedno tu, meni predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana prof. dr. Samo zver, dr. med., ki opozarja tudi, da je lahko telemedicina seveda v veliko pomoč, vendar kliničnega pregleda in osebnega stika med bolnikom in zdravnikom ne more nadomestiti, zato naj zdravstvena obravnava na daljavo ne postane praksa. O posledicah slabšega dostopa do zdravstvenih storitev pa je prof. dr. Zver povedal: »Ko pride bolnik do nas, pogosto vpraša, koliko odstotkov možnosti ima, koliko časa še ima? Vsi ti izračuni so narejeni na optimalno obravnavo. Zdaj tega ne vemo, situacija torej ni dobra. Krvne bolezni recimo hitro napredujejo. Vodja laboratorija me je zjutraj opozorila, kje imamo nove akutne levkemije, saj teh že dva meseca ni. Kje so? Ni jih.«

Prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana je pojasnil, da imajo na kliniki vsak dan okoli 60 onkoloških bolnikov, ki potrebujejo različne oblike zdravstvene obravnave. Vsako leto opravijo 30.000 ambulantnih pregledov in večina pregledov v endoskopiji je namenjenih diagnostiki raka. Od marca do 1. junija 2020 so na kliniki opravili 4.500 ambulantnih obravnav manj kot običajno. »Največji izpad smo zabeležili na področju  gastroskopij. Res je, da vsako leto naredimo 7.500 gastroskopij in je bil izpad velik tudi zaradi zaščitne opreme, kajti to je poseg z zelo visokim tveganjem. Drug problem je pri kolonoskopijah, kjer so bile čakalne dobe nedopustno dolge. V pregledu po ambulantah so se do 1. junija 2020 čakalne dobe podaljšale približno za dva in pol krat. S tem, da smo v juniju in preko poletja imeli vsak dan popoldanske ambulante in so vse ambulante tudi v času dopustov delale 100 odstotno. Tako smo zdaj za hiter pregled prišli iz osem na pet mesecev. In tudi na področju gastroskopij so se te napotitve zelo hitro skrajšale na 28 dni. Kako rešiti problem predvsem  endoskopske diagnostike? Prvič, da imamo vsak dan popoldansko ambulanto, kar izvajamo že od začetka junija, če bi imeli več kadra, bi imeli še drugo popoldansko ambulanto, a tega ni. Druga stvar pa je prerazporeditev endoskopske diagnostike po vseh koncesionarjih oziroma k vsem zdravnikom, ki izvajajo te posege, ki bi tudi morali te posege izvajati v popoldanskem času.« Prof. dr. Štabuc je opozoril tudi na že dolgo znano prostorsko stisko na gastroenterološkem kliničnem oddelku, ki v času pandemije in vseh ostalih okužb preprosto nima prostorskih možnosti za izolacijo bolnikov: »Zdravniki vemo, kaj moramo narediti, ampak v tej obstoječi situacije tega ne moremo!«  

V času epidemije je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zabeležil upad zdravstvenih obravnav tudi na področju onkoloških bolezni, zato so po besedah generalnega direktorja Marjana Sušlja izvajalce zdravstvenih storitev večkrat pozvali k odpravi nastalih zaostankov: »Od marca do maja 2020 je bilo izvedenih 12% manj bolnišničnih obravnav, 14% manj prvih specialističnih pregledov in 27% manj kontrolnih specialističnih pregledov kot v istem obdobju leta 2019. Upad obravnav na področju rakavih bolezni je bil sicer pomembno manjši kot pri drugih zdravstvenih dejavnostih. Zaradi upada števila  obravnav in motene dostopnosti ter posledičnih tveganj za zdravje  državljanov  je zavod izvajalce zdravstvenih storitev večkrat pozval k čim večji odpravi zaostankov  iz časa epidemije.«

V Združenju zdravnikov družinske medicine ugotavljajo, da je novi koronavirus razgalil odprta vprašanja, na ta je združenje sicer opozarjalo že desetletje, ki so v času epidemije privedle do krize primarnega zdravstvenega varstva: »V družinski medicini opažamo večji pritisk na urgentne službe in nujno medicinsko pomoč, zlasti za preglede in hišne obiske v primeru, če je bil dostop do izbranega zdravnika otežen. Povečalo se je število zahtev po reševanju problemov drugih strok, zlasti zobozdravstvenih in ginekoloških, pa tudi problemov, ki bi jih morali reševati na sekundarnem nivoju. Opazili smo porast anksioznosti in duševnih stisk. Pacienti so pogosto zmedeni zaradi spreminjanja čakalnih dob in prenaročanja s strani kliničnih oddelkov. Ker pogosto ne dobijo razlag in pojasnil prek telefona, se oglašajo pri izbranem zdravniku. Za naročanje, triažo in elektronsko komuniciranje je v timu na voljo le ena medicinska sestra in ta bi morala postati nekakšna »super nurse«, da bi zmogla reševati vse, kar se je med pandemijo nabralo. Dostopnost je problematična in bo postajala vedno večja težava zaradi pomanjkanja specialistov družinske medicine, zato so nujni takojšnji ukrepi, kot so  administrativne razbremenitve v družinski medicini; uvedba varnih komunikacijskih poti in nacionalna kampanja uporabe teh storitev; široka dostopnost do testov za SARS-Cov2 in gripo ter do osebne varovalne opreme in jeseni, ko bo prehladnih obolenj več, ponovna uvedba ločenih covid-19 ambulant.«, ocenjuje predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine prof. dr. Danica Rotar - Pavlič, dr. med.

O izhodni strategiji po epidemiji in ukrepih za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev Ministrstva za zdravje državna sekretarka dr. Tina Bregant, dr. med., sporoča: »Zdravstveni sistem mora, ob prilagoditvah zaradi preprečevanja širjenja COVIDa-19, delovati čim bolj skladno s strokovnimi usmeritvami in nuditi zdravstvene storitve pacientom, saj druge bolezni niso izginile. Po prvem valu se izvajalci trudijo izpolniti svoje programe  in primerno oskrbeti bolnike, ter tudi skrajšati zaostanke. Hkrati pa bi izpostavila, da je obravnava postala bolj »butična«. To ni slabo, samo po sebi: brez nepotrebnega čakanja v čakalnicah, več časa za bolnika, morda tudi bolj ciljana obravnava, uporaba novih tehnologij. Tako da ni vse slabo, je pa potrebno v tem videti izzive in priložnosti za izboljšave.«

Pred sezono prehladnih obolenj, ko bo v razmerah obvladovanja covid-19 pričakovati še večji pritisk na vse ravni zdravstvenega varstva, so se govorci soglasno zavzeli za nemoteno izvajanje diagnostike in onkološkega zdravljenja ter prioritetno obravnavo bolnikov z rakom, saj ti ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov zoper novi koronavirus. Prebivalce pa so  pozvali, naj še naprej skrbijo za zdrav življenjski slog, se odzovejo vabilom v presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka ter so pozorni na svoje zdravstvene težave in ne odlašajo z obiskom pri zdravniku, ker lahko odlašanje privede do bistveno hujših posledic, kot jih prinaša covid-19.

Posnetek okrogle mize:

Za več informacij smo vam na voljo na tel: 031 643 122 ali na elektronskem naslovu: modic.kristina@gmail.com

Združenje ONKO NET sestavljajo naslednje organizacije:

  • Združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
  • Združenje za boj proti raku dojk Europa Donna
  • Združenje EuropaColon
  • Ustanova Mali vitez
  • Društvo ko-Rak.si
  • Moško onkološko društvo OnkoMan
  • Društvo onkoloških bolnikov Slovenije