Na konferenci so ugledni strokovnjaki in predstavniki bolnikov nadaljevali že lani začeto tematiko o možnostih širjenja obstoječih presejalnih programov. Osredotočili so se na uvedbo presejalnega programa za raka prostate, v drugem delu pa osvetlili povezavo med pretiranim uživanjem alkohola in razvojem raka. Konferenca je bila še ena v nizu širokega nabora pobud in ukrepov, vezanih na Evropski načrt obvladovanja raka.
Kot je uvodoma dejal doc. dr. Tit Albreht z NIJZ in vodja evropskega programa CraNE Joint Action, je po dolgoletnih prizadevanjih rak postal ključna javnozdravstvena prioriteta in prioriteta zdravstvene politike v celotni EU. »Ko pogledamo na obdobje zadnjih dveh in več desetletij, se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot in se pohvalimo, da smo dosegli veliko na področju presejanja, primarne preventive in predvsem zdravljenja raka, a tudi dostopnosti do diagnostike in uvajanja inovativnih metod. Evropski načrt obvladovanja raka vsem članicam nalaga vrsto ukrepov, s katerimi bodo skušale izboljšati obravnavo raka, pri čemer je velik poudarek tudi na sledenju bolnikov in njihovi vrnitvi v polno življenje. Vsi ti elementi so tudi v Državnem programu obvladovanja raka, ki pri nas traja že tretje obdobje.«
V Evropskem načrtu obvladovanja raka je veliko pobud in ukrepov, s katerimi želimo zmanjšati pojavnost raka v državah članicah, izboljšati odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje raka ter izboljšati kakovost življenja bolnikov in nekdanjih bolnikov z rakom, je v svojem uvodnem pozdravu povedala mag. Tjaša Burnik, podpredsednica uprave Foruma mednarodnih znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb v Sloveniji in dodala, da je »eno od osrednjih področij boja proti raku »Trajnostno preprečevanje raka«. Dejstvo je, da bi kar 40 odstotkov vseh rakov lahko preprečili, zato je eden od ključnih ciljev evropskega načrta obvladovanja raka tudi ozaveščanje o najpomembnejših dejavnikih tveganja za nastanek raka. Zato je pomembno, da o tem spregovorimo in poskušamo najti predloge in načine, kako bi lahko to problematiko uspešno naslovili.«
Združenje ONKO NET že vse od začetka sodeluje kot soorganizator konference. Uvodoma je predsednica organizacije Kristina Modic izpostavila pomen tovrstnega sodelovanja, kajti »organizacije bolnikov smo pomemben deležnik pri zagotavljanju sodobne obravnave bolnikov z rakom, smo zagovorniki preventive in zgodnjega odkrivanja raka. Prej ko je namreč bolezen odkrita, manj naporno je zdravljenje, daljše je preživetje in življenje bolj kakovostno. K uspešni preventivi zagotovo zelo veliko doprinesejo presejalni programi, ki so pri nas že zelo uspešni, zato so še kako aktualni novi, ki prihajajo in bodo še dodatno okrepili preventivo, kar je odlična novica.«
Na pragu 4. presejalnega programa za raka prostate
V Sloveniji že nekaj časa poteka strokovna diskusija o možnosti uvedbe presejalnega programa za raka prostate, najpogostejšega raka pri moških. Kot je povedal Miha Pukl, dr. med., spec. urolog, iz SB Celje, še vedno preveč moških umre za tem rakom, a vsekakor je pri tem raku potrebno veliko strokovne presoje tako pri uvedbi presejanja kot pri uvajanju zdravljenja. »Presejanje raka prostate v trenutnih okoliščinah poteka oportunistično, torej neorganizirano in naključno ter izven priporočenih let za presejanje, kar ni dobro. Oportunistično presejanje vodi do pretiranega diagnosticiranja, zato je kot tako škodljivo. Uporaba testa PSA je bila najbolj razširjena od 90. let do 2009, kar je privedlo do zelo visoke incidence raka prostate in škodljivih učinkov.« Zato je nujno slediti novim priporočilom, ki jih je izdala evropska komisija. Na ta način in ob ustrezno vodenem presejanju bo več moških imelo ob odkritju raka v zgodnjih stadijih bolezni mnogo boljše preživetje.
Uspešnost presejalnih programov je zelo odvisna od dobre informiranosti in ozaveščanja prebivalstva. Ključna je čim višja odzivnost na programe, pri čemer moški izrazito zaostajajo za ženskami. Prav zato se v društvih bolnikov zelo trudijo, da bi moške ustrezno informirali o tem, zakaj so presejalni programi pomembni in katere dobrobiti prinesejo. »Moški zbolevamo in umiramo pogosteje kot ženske in žal se tudi na presejalne programe odzivamo slabše kot ženske. Želja vseh, ki delujemo v Društvu OnkoMan, je, da bi se v odstotku odzivnosti na presejalne programe približali odstotkom, s katerimi se lahko pohvalijo ženske. Presejalne programe v moških očeh želimo narediti tako privlačne, kot je zanje privlačno gledanje športa. Radi bi, da bi razumeli, kako zelo presejalni programi vplivajo na kakovost življenja, in to je tisto, kar je zelo privlačno,« je dejal Matej Pečovnik, predsednik Društva OnkoMan.
Slovenci smo »moker« narod
V drugem delu konference je bil poudarek na dejavnikih tveganja za nastanek raka in njihovem preprečevanju. Govorci so se osredotočili na prekomerno uživanje alkohola, torej dejavniku tveganja, ki zelo jasno in visoko korelira z nastankom raka, o čemer pa v javnosti na splošno govorimo premalo. Obstajajo jasno dokazane povezave med škodljivim uživanjem alkohola in nastankom številnih rakov, med katerimi prednjačijo zlasti raki prebavil in rak glave in vratu, a tudi rak dojk.
Alkohol vpliva na številna področja našega življenja: na duševno zdravje, maternalno zdravje, zastrupitve, poškodbe, prometne nesreče, samomore, nasilje … in ima zaradi tega zelo močen vpliv na celotno družbo, je povedal prim. dr. Marko Kolšek s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. »Zdi se, da smo v Sloveniji družba alkoholne »kulture«, saj je alkohol vpet v številne pore našega življenja, najdemo ga tudi v literaturi, pesmih, z njim se obdarujemo. Čeprav trenutna priporočila navajajo, da je sprejemljiva meja pitja 7 meric na teden za ženske in 14 za moške, pa se moramo zavedati, da v resnici izraza varno pitje ne bi smeli uporabljati, ker to ne obstaja. Vsakršno pitje alkohola je v resnici tvegano, le meja tega tveganja je različno visoka. O pitju alkohola govorimo zelo malo in neradi, a bi bilo dobro, če bi več in glasneje, sploh če raziskave kažejo, da danes v stik z alkoholom prihajajo že celo devetletni otroci.«
Še bolj zamolčana tema v naši družbi je pitje alkohola med ženskami. Podatki namreč kažejo, da prekomerno alkohol pije kar tretjina odraslih Slovenk! Kaj to pomeni z vidika raka? Doc. dr. Simona Borštnar, spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je povedala, da za rakom dojk, najpogostejšim ženskim rakom, »zboli 1400 žensk na leto, 400 jih umre, alkohol pa tveganje zanj še poveča. Veliko je dejavnikov tveganja za raka dojk, na katere ženska nima vpliva, denimo spol, starost ali družinska obremenitev, obstajajo pa trije, na katere vsekakor ima. To so telesna teža, gibanje in uživanje alkohola. Škodljivost prekomernega pitja je dokazana s številnimi epidemiološkimi raziskavami. 5 odstotkov ali 70 bolnic vsako leto pri nas zboli za rakom dojk zaradi prekomernega pitja alkohola.«
Med najpogostejše rake, katerih nastanek povezujemo prav s prekomernim pitjem alkohola, so raki glave in vratu, je povedala Ana Mihor, dr. med., spec. javnega zdravja z Registra raka, in dodala, da rak glave in vratu, kamor »uvrščamo rake ust, jezika, neba, žrela, nosne votlina, srednjega ušesa, obnosnih sinusov in grla, predstavljajo skupino rakov, ki se uvrščajo med pogoste rake. Predstavljajo pet odstotkov vseh novoodkritih rakov. Pri moških je to 7., pri ženskah pa 15. najpogostejši rak pri nas, kar pomeni, da za njim zboli vsako leto 470 in umre več kot 200 ljudi. Incidenca je višja v SV delu države, kar je povezano s sociokulturnimi značilnostmi. Ljudje z nižjo izobrazbo imajo kar trikrat višjo incidenco v primerjavi z visoko izobraženimi. Največji dejavnik tveganja za to skupino rakov je tobak, takoj za njim pa alkohol, pri čemer je najslabše sinergijsko delovanje obeh dejavnikov.«
Ker v polovici primerov ta rak vznikne v ustni votlini, so pri odkrivanju nadvse pomembni tudi zobozdravniki. Zgodaj odkrit rak glave in vratu je vsekakor lahko tudi ozdravljiv, v vsakem primeru pa je njegovo zdravljenje občutno krajše, manj naporno in predvsem za bolnike pomeni boljšo kakovost življenja, kar je v svojem predavanju zelo nazorno prikazala asist. dr. Jana Krapež, dr. dentalne medicine iz Centra za zobne bolezni UKC Ljubljana. »Zobozdravniki se najbolj bojimo zdravljenja teh bolnikov z obsevanjem, ker je tovrstno zdravljenje v področju glave in vratu zelo škodljivo za zobe. Obsevanje ima vrsto neželenih učinkov, med katerimi se zobozdravniki najbolj bojimo kroničnih učinkov. Ko radioterapevti obsevajo tumor, pri tem uničijo tudi žleze slinavke, ki ne proizvajajo več sline. Posledično se pri bolniku razvije t.i. poobsevalni hitri karies, ki lahko povzroči nekrotični propad čeljusti in zob,« je povedala govorka in dodala, da v zadnjih dveh letih zaznavajo velik porast prepozno odkritih rakov glave in vratu.
Varne meje in koristi pitja alkohola ni!
Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so se govorci enoglasno strinjali, da varne meje pitja alkohola preprosto ni. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Združenja za družinsko medicino, je med drugim razložila, da »enota alkohola pomeni konkretno deset gramov ali povedano drugače malo pivo, šilce žganja ali 2,5 dcl mošta. Ko govorimo o pitju, je manj tvegano, če ženske pijejo sedem, moški pa 14 enot na teden, a zdravniki ne moremo dovolj glasno poudariti, da nobeno pitje ni koristno, preseganje navedene meje pa predstavlja tveganje.«
Govorci so med drugim kot problematično izpostavili dejstvo, da alkoholne pijače pri nas niso prepovedane. Še več, pridelava alkohola je zelo razširjena tudi med ljudmi, pri čemer izstopajo zlasti pridelava žganih pijač, vina in v zadnjih letih tudi piva. Kot je poudaril doc. dr. Tit Albreht, samo davčna politika ne bo zalegla, da bo pridelave in uživanja manj. Pomembno je predvsem širjenje ozaveščanja in aktivno udejanjanje preventivnih programov.
Ob tem se je Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje strinjala, da v Sloveniji vsekakor potrebujemo celovito alkoholno strategijo, pri kateri bi sodelovali vsi deležniki. »Za obvladovanje raka je ključno, da imamo tako strategijo in politiko. Tu se odpira okno priložnosti, saj še vedno veliko odraslih ne pozna povezave med alkoholom in rakom. Verjetno bi mnogo ljudi, ki sicer niso odvisni od alkohola, a ga pijejo, spremenilo svoje vedenje, če bi bili ozaveščeni v tej smeri. Podobno kot pri sladkih pijačah, kjer kljub pomanjkanju zakonske prepovedi beležimo velik upad pitja sladkih pijač med mladostniki. Ko so se začele ozaveščevalne kampanje o tem, da je v nadvse priljubljeni gazirani pijači kar 12 kock sladkorja, so ljudje začeli drugače gledati nanjo in postopoma zmanjševati njeno uživanje. Seveda pa ostaja velik problem cena tovrstnih pijač, saj so cenovno zelo dostopne, tudi ljudem z nižjim socialnim statusom.«
Da je moč informiranja in ozaveščanja zelo velika, se je strinjal tudi prim. dr. Marko Kolšek, ki je iz svoje prakse povedal, da ljudje takrat, ko začnejo aktivno razmišljati o pretiranem pitju in o tem, koliko popijejo sami, praviloma zmanjšajo svojo količino popitega alkohola. Koristno je prav vsakršno zmanjšanje, je povedala Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja iz Zveze društev za boj proti raku. »Če zmanjšamo količino popitega alkohola s štirih enot ali več na eno enoto ali manj, s lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka jeter za kar tretjino!« Ob tem je tudi opozorila na Evropski kodeks proti raku, ki s svojimi 12 priporočili proti raku predstavlja osnovo za preventivo pred rakom, šesto priporočilo pa se nanaša prav na omejevanje pitja alkoholnih pijač.
Ob tem je predsednica Europe Donne, dr. Tanja Španić, povedala, da o škodljivosti pitja alkohola in njegovi povezavi z nastankom raka v organizacijah bolnikov teče veliko strokovnih razprav tudi na evropskem nivoju. Tam so vsekakor opazne tudi velike kulturne in verske razlike, ki močno vplivajo na (ne)sprejemljivost pitja alkoholnih pijač. Opaža tudi, da »alkohol ponekod ne uživa tako negativne konotacije kot tobak. Pri delu z bolnicami sicer ugotavljam, da o tej temi ne govorimo dovolj, tudi ne sprašujemo žensk, ali pijejo ali ne, vsekakor pa to odsvetujemo, če nas ženska o tem vpraša. Zelo si tudi prizadevamo, da bi se v Evropskem kodeksu proti raku znižale zdaj sprejemljive količine popitega alkohola. Verjamemo, da bo ta meja v novem kodeksu bistveno nižja.«
Celotno konferenco si lahko ogledate tu
Spletna konferenca Življenje z rakom po raku from STA video on Vimeo.
